Najpogostejša vrsta oralne kirurgije je puljenje zoba (ekstrakcija zoba). Ekstrakcija se lahko priporoči, če imate hudo zobno gnilobo, bolezen dlesni (parodontitis), poškodbo zob ali zaplete z modrostnim zobom. Včasih opravimo ekstrakcijo zob, da vas pripravimo na protezo ali druga protetična dela.

Večina zobozdravnikov raje ohrani naravne zobe, kadar je to mogoče, včasih pa je ekstrakcija potrebna za ohranitev splošnega zdravja ust. Poleg tega mnogi zobozdravniki priporočajo ekstrakcijo modrostnega zoba kot preventivni ukrep za zmanjšanje tveganja kariesa, izgube kostne mase in drugih težav.

Pri modrostnih zobeh gre velikokrat za najzahtevnejše posege, ki jih imenujemo alveotomija.

Regeneracija zobne kosti je potrebna, ko je prišlo v čeljusti do izgube kosti. Obstaja več razlogov, zakaj se to lahko zgodi. Ko so naravni zobje na svojem mestu, korenine stimulirajo živce v vaši čeljusti. Ti signalizirajo možganom, naj pošiljajo hranila v vašo čeljust in jo tako ohranjajo močno in zdravo. Če zob dlje časa manjka, lahko na tem področju pride do izgube kosti, ker ni korenine, ki bi stimulirala živce.

Presaditev zobne kosti povrne prostornino in gostoto vaši čeljustni kosti, tako da se lahko zobni vsadki nato uspešno namestijo. Včasih kirurg presadi zobno kost med samim posegom parodontalne opercije. Napredovana bolezen dlesni lahko povzroči erozijo kosti okrog zoba. Kostni presadek pa zmanjša gibljivost in zagotavlja trdno podlago, s čimer ohranja vaše zobe močne in zdrave.

IZVEDITE VEČ

Zobni implantati na splošno veljajo za najbolj zanesljivo in dolgotrajno rešitev za nadomestitev manjkajočih zob. Ti majhni vijaki, narejeni iz medicinskega titana ali cirkonija, se vsadijo v vašo čeljust, da nadomestijo korenine manjkajočih zob. Ko se implantati zarastejo, jih lahko nadgradimo z zobnimi kronami, zobnimi mostički ali protezami.

IZVEDITE VEČ

Če imate zmerno ali hudo bolezen dlesni (t.i. parodontalno bolezen), boste morda potrebovali operacijo ustne votline. Med tem posegom se naredijo zareze vzdolž linije dlesni in tkivo se začasno odmakne od zob. Vaš kirurg vam bo nato očistil korenine zob in spral zobne obloge in bakterije, ki so se nabrale pod dlesnijo. Na koncu se tkivo dlesni vrne na svoje mesto in zašije.

Iz protetičnih razlogov, kadar je potrebno razširiti klinično krono zoba, je potrebno odstraniti odvečno zobno tkivo, kar imenujemo gingivektomija.

Ustni kirurški poseg, pri katerem odstranimo vrh zobne korenine, se imenuje apikotomija. V večini primerov je vzrok kronično vnetje zob (granulom ali cista).

Vaše zobe na mestu držijo korenine, ki segajo v čeljustno kost. Sprednji zobje imajo praviloma eno korenino. Drugi zobje, na primer premolarji in molarji, imajo dve ali več korenin. Vršiček ali konec vsake korenine se imenuje apikalni del korenine. Skozi konico korenine v zob vstopajo živci in krvne žile. Potujejo po kanalu v notranjosti korenine in vstopijo v pulpino komoro.

Ta komora se nahaja znotraj krone (del zoba, ki je viden v ustih). Ko bakterije zaradi napredovalega kariesa ali poškodbe prodrejo v pulpo, pride do vnetja v koreninskih kanalih zoba. Kadar konzervativna terapija ne uspe, je edina preostala možnost za rešitev zoba apikotomija.

IZVEDITE VEČ  

Korektivna čeljustna kirurgija (ortognatska kirurgija) rešuje skeletne nepravilnosti čeljustnih kosti. Ta postopek se lahko priporoči za izboljšanje funkcije žvečenja, popravljanje napačne poravnave ugriza ali odpravo neravnovesja v obliki obraza. Ortognatska kirurgija se uporablja tudi za lajšanje bolečin, ki jih povzroča disfunkcija temporomandibularnega sklepa.

Obstruktivna apneja med spanjem se pojavi, ko se tkiva v zadnjem delu grla med spanjem umaknejo in blokirajo dihalne poti. Včasih se apneja uspešno zdravi s konzervativnimi metodami, kot je terapija z oralno opornico, ali uporaba naprave CPAP. Vendar pa je v hujših primerih morda potrebna operacija.

IZVEDITE VEČ